Gripa: simptomi, zdravljenje, preprečevanje
Gripa je v naših življenjih prisotna pogosteje, kot si morda mislimo. V času epidemije v Sloveniji za njo zboli od 150 do 300 ljudi na 100.000 prebivalcev; to pomeni, da vsak teden zboli med 3000 in 6000 ljudi. Ker tudi sami za njo verjetno zbolimo skoraj vsako leto, ni dovolj, da le prepoznamo njene znake, temveč da jo znamo tudi zdraviti in se pred njo zaščititi.
Prehlad, gripa ali angina?
Kadar ne vemo, kaj se nas je lotilo, se je najbolje zanesti na simptome, ki jih bolezen prinaša.
Večina prehladov se prične postopoma: spremlja nas slabo počutje, bolečine pri požiranju, nahod, kihanje, glavobol, poslabša se nam lahko tudi apetit. Pri prehladu večinoma nimamo vročine; izjema so otroci, pri katerih lahko prehlad poteka tudi z vročino.
Gripa se pojavlja sezonsko, zato je verjetnost, da za gripo zbolimo jeseni ali pozno spomladi, precej majhna. Za razliko od prehlada se gripa praviloma prične nenadoma: pojavijo se hude bolečine v mišicah in sklepih, mrazenje, visoka vročina, suh kašelj, bolečine za očmi in glavobol.
Tudi angina lahko povzroči visoko vročino, še bolj značilne zanjo pa so močne bolečine pri požiranju ter povečani in pordeli mandlji, ki imajo lahko tudi bele obloge. Simptome angine pogosto spremljajo tudi povečane bezgavke na vratu in pod spodnjo čeljustjo.
Okužba z gripo
Da zbolimo za gripo, moramo priti v stik z virusom. Ta v naše telo lahko pride prek drobnih kapljic in izločkov dihal okuženega človeka, lahko pa se okužimo tudi posredno: prek stika s predmeti, na katerih so izločki dihal in virusi.
V primeru, da z določenim podtipom virusa še nismo bili okuženi ali cepljeni, obstaja velika verjetnost, da ob stiku z njim tudi dejansko zbolimo. Tudi okužba z določenim podtipom virusa nas sicer ne zaščiti pred gripo v celoti, preprečuje pa hujši potek bolezni ob ponovni okužbi z istim podtipom virusa gripe.
Kako nevarna je gripa?
V primeru, da hkrati ne prebolevamo druge bolezni, gripa običajno mine brez zapletov in ni nevarna.
Za zdravljenje gripe zato velja, da ostanemo doma, pijemo dovolj tekočine in lajšamo simptome.
Kdaj do zdravnika?
Zdravljenje gripe običajno traja 7 do 10 dni.
Ob dobrem imunskem sistemu in splošni kondiciji pa bo trajanje gripe praviloma krajše in z lažjim potekom. Pri majhnih otrocih, starejših in tistih s kroničnimi boleznimi lahko gripa poteka težje in tudi dlje. Težji potek gripe se lahko pojavi tudi takrat, ko se prvič okužimo s posameznim podtipom gripe; vsako leto namreč gripo povzroča več podtipov virusa.
Zdravila za gripo
Zdravljenje virusne okužbe z antibiotiki ni smiselno, zato za zdravljenje gripe ni posebnih zdravil; lahko pa zdravimo simptome okužbe.
Na tem področju lahko izbiramo med širokim naborom analgetikov, ki bodo omilili bolečine, k hitrejšemu okrevanju pa pripomore tudi okrepljen imunski sistem. V zadnjih letih se že pojavlja vedno več dokazov, da bioaktivni polisaharidi (Imunoglukan) močno izboljšajo delovanje našega imunskega sistema, kar omogoča boljšo in hitrejšo obrambo našega organizma na okužbo z virusi prehlada in gripe.
Naravno zdravljenje gripe
Pri jemanju zdravilnih rastlin in zdravil iz njih moramo biti previdni, saj lahko vsebujejo snovi, ki neustrezno delujejo v kombinaciji z drugimi zdravili. Vedno je varneje jemati zdravila z le eno učinkovino; pri kombinaciji številnih zdravilnih učinkovin namreč težko predvidimo, kako bodo delovale skupaj. Vsekakor je zdravila smiselno kupovati v lekarni, kjer lahko o možnih neželenih stranskih učinkih povprašamo farmacevte, ki imajo za to ustrezno izobrazbo.
Preprečevanje gripe
Gripo lahko dokaj učinkovito in varno preprečujemo s cepljenjem. Cepimo se v novembru ali decembru, še preden se gripa pojavi, cepljenje pa ponavljamo vsako leto. Cepivo namreč ne pušča dolgotrajne imunosti, hkrati pa deluje le proti tistim podtipom virusa gripe, ki so v cepivu prisotni. Vsako leto med nami krožijo drugačni podtipi virusa, zato se vsako leto spreminja tudi sestava cepiva.
Čeprav je cepivo zelo varno, pa ni 100 % učinkovito; zato se lahko zgodi, da bomo za gripo zboleli kljub cepljenju. Predvsem pri starejših se učinkovitost preprečevanja gripe po cepljenju zmanjšuje – a to še ne pomeni, da je cepljenje nesmiselno.
S cepljenjem namreč preprečimo hud in težek potek gripe, zmanjšamo število potrebnih sprejemov v bolnišnico in preprečimo nacepljene bakterijske pljučnice.
Sorodni članki
Ujemite metuljčke in nagrado!
Vsak nakup izdelkov Defendyl-Imunoglukan P4H® vam prinaša različno število metuljčkov. Ko zberete 10 metuljčkov, pa si lahko izberete brezplačni izdelek.
Vpišite kodo in začnite z zbiranjem metuljčkov!
Prijavite se na Medisov
e-novičnik:
Defendyl-Imunoglukan P4H® ne smejo jemati bolniki s presajenimi organi. Bolniki, ki prejemajo imunosupresivno zdravljenje, lahko jemljejo Imunoglukan P4H® le po posvetu z zdravnikom. Priporočene dnevne količine oziroma odmerka se ne sme prekoračiti.
Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.